1955 – 1965

Ravnali bi napak, če bi začeli pripoved o leških godbenikih z letom 1955. To je bilo pač leto, ko je dozorela potreba po ustanovitvi tovrstnega orkestra. Treba je poseči malce nazaj in omeniti  razgibano kulturno in glasbeno dejavnost v Lescah že pred tem letom.

Kulturno-prosvetna dejavnost se je v Lescah začela razvijati že po prvi svetovni vojni. Leta 1923 so ustanovili Delavsko prosvetno društvo Svoboda Lesce, v katerem so delovale razne sekcije, najbolj aktivni sta bili dramska in glasbena. Julija 1935 je bila Svoboda razpuščena in ustanovili so »Vzajemnost«, ki je poslanstvo Svobode nadaljevala vse do začetka vojne.

 Po drugi svetovni vojni se je kulturna dejavnost spet razmahnila in tako so Svobodo  ponovno ustanovili. V njej je delovalo 11 sekcij. Leščani so bili ponosni na svoj tamburaški ansambel, ki je deloval  že izpred druge svetovne vojne, salonski orkester in na zabavni ansambel, ki je napravil svoje prve korake leta 1953. Kot dvanajsta sekcija se je v letu 1955 ustanovila še godba na pihala.  

Leščan Jaka Eržen, ki je bil poleg vseh ostalih funkcij tudi prvi povojni predsednik Svobode je dal idejo za godbo že leta 1953. K sodelovanju je povabil poklicnega glasbenika Branka Lacka, ki je tedaj že sodeloval v salonskem in zabavnem orkestru. V letu 1954 so se začele priprave za ustanovitev godbe. Pozimi 1954/55 je Lacko že poučeval bodoče godbenike teorijo glasbe. 16. februarja 1955 pa je prišlo do ustanovnega občnega zbora godbe na pihala Lesce in ta datum se šteje kot rojstni dan našega pihalnega orkestra.

Takoj po ustanovnem občnem zboru se je pričel teoretični pouk. Več kot tri četrtine godbenikov je bilo brez vsakršnega glasbenega znanja, imeli so ga le tisti, ki so že prej igrali pri različnih glasbenih skupinah. Eržen in Lacko sta se podala na lov za instrumenti. V mesecu juliju, po petih mesecih učenja teorije in not, so končno le prišli do težko pričakovanih instrumentov. Gasilsko društvo iz Šenčurja jih je odstopilo v zelo izrabljenem stanju, vendar je Lacko vse sam popravil. Nekaj instrumentov so kasneje dobili še pri vojaškem orkestru v Beogradu. Tako so se godbeniki udeleževali vaj še z večjo vnemo, vaje so bile celo trikrat tedensko v osnovni šoli, kasneje pa so se preselili v prostor nad bivšo knjižnico na Žagi. Ko je bil leta 1964 zgrajen Družbeni center so dobili v souporabo prostor, kjer so še danes. Mnogo kasneje so z udarniškim in prostovoljnim delom usposobili še en prostor v kurilnici, saj se je z leti nabralo ogromno arhiva pa tudi instrumentov.

Prvi dirigent leškega pihalnega orkestra je bil Branko Lacko. Rodil se je 20. novembra 1926 v Zagrebu. Izhajal je iz glasbeno nadarjene družine, saj je njegov oče 30 let deloval v vojaški godbi. Po končani nižji gimnaziji se je vpisal na vojaško glasbeno šolo in jo uspešno končal 1944. leta. Do leta 1953 se je udejstvoval v vojaški godbi, kjer je uspešno opravil tudi izpit za dirigenta. Potem je prišel v Radovljico, kjer si je osnoval družino in začel sodelovati v leški Svobodi, februarja 1955 pa je bil na občnem zboru tudi uradno potrjen kot dirigent godbe na pihala. V začetnem, pionirskem obdobju je Branko Lacko opravil velikansko delo, saj je poučeval praktično vse instrumente – od klarineta do tolkal, pisal note, aranžiral skladbe ter popravljal instrumente Uspešno in požrtvovalno jo je vodil skozi vse vzpone in padce do leta 1990.

Od prvotno prijavljenih 52 glasbenih navdušencev jih je do prvega nastopa ostalo samo 29. Lacko je preizkušal njihov posluh na čisto preprost način, nekaj jih je odpadlo. Nekaterim se je uprla teorija, še zlasti, ker so jo vadili kar več mesecev brez inštrumentov. 29 članov orkestra pa je vztrajalo, vendar vsi na prvem nastopu niso mogli nastopiti, saj ni bilo na razpolago dovolj inštrumentov. Bilo jih je le 22, na druge pa so še čakali. Njihov prvi javni nastop je bil 29. novembra 1955 v osnovni šoli v Lescah na proslavi Dneva republike. Za točki svojega prvega nastopa so si izbrali Himno in koračnico Olimpia.

Naslednje leto so izvedli prvo prvomajsko budnico. Ko so med drugim prišli v Ljubno, so najprej zaigrali koračnico, nato pa so jih domačini pogostili. Seveda so vsi ljudje pričakovali, da bodo zaigrali še kakšno skladbo, vendar se je godbenikom »mudilo« naprej, saj vendar niso znali še nobene druge.

 Mnogo let kasneje se jim je na gostovanju v Crikvenici zgodil zanimiv pripetljaj ravno s skladbo Olimpia. Zaigrali so jo in med širokim krogom poslušalcev je bilo tudi mnogo tujih turistov. Eden od njih  je po končanem igranju stopil do godbenikov in jim ves pretresen povedal, da je to skladba, ki je bila napisana za olimpijske igre v Berlinu leta 1936., na kateri je on tudi sodeloval. Prosil je, naj mu jo še enkrat zaigrajo in je godbenike tudi pogostil. Seveda so mu z veseljem ustregli, saj tudi njih vežejo na to skladbo posebni spomini, saj je bila prva, ki so jo znali zaigrati.

14. januarja 1959 so se udeležili glasbene revije pihalnih ansamblov na Jesenicah. Tedaj so dobili svoje prvo pisno priznanje, najbolj pa sta jim dvignila moralo priznanje in čestitka skladatelja Danila Bučarja. 31. maja so imeli na Šobcu prvi promenadni koncert v čast novemu Turističnemu društvu Lesce.

19. avgusta 1959 so na križišču Jesenice – Bled s koračnicami pozdravili Tita in Heileja Selassija.

1966 - 1975

Kljub smelim načrtom so  po desetih letih obstoja za leško godbo nastopili črni časi, ki so sovpadli s krizo v gospodarstvu. Mnogi godbeniki so odšli, poleg finančnih težav so nastopili še problemi s prostorom za vadbo. Vendar je zmagala srčnost in maloštevilni, ki so vztrajali, so prebrodili to težko krizo. Navkljub težkim razmeram in negotovi prihodnosti so se odločili, da bodo nadaljevali z delom. Položaj se je normaliziral, ko je bil novembra 1968 izvoljen nov Izvršilni odbor. Predsednik je postal Jože Avsenik.

Rodil se je leta 1939 na Studenčicah. Kot šestnajstletni mladenič je začel igrati v orkestru leta 1955 na veliki B bas. Po desetih letih igranja na ta inštrument je prešel na veliki boben, ki mu je ostal zvest do konca svojega delovanja v orkestru. Funkcijo predsednika je opravljal točno 24 let, 11 mesecev in 23 dni. V letih svojega predsedovanja se je srečeval z mnogimi problemi. Največkrat je do kriz prihajalo zaradi slabega finančnega stanja. Predsednikovo nehvaležno in mnogim očem skrito in neznano delo je bilo, da je skrbel za preživetje godbe. Angažiral se je z vsemi močmi, hodil okoli sponzorjev, se dogovarjal za nastope. Zraven pa je še našel moč in voljo, da je organiziral za orkester razne izlete, ki se jih godbeniki še danes radi udeležujejo. Vedno je poudarjal, da notranja disciplina v orkestru ne sme biti na zadnjem mestu. Leta 1998 je prejel križ -  visoko odlikovanje svetovne glasbene zveze CISM.

Da si je godba opomogla, sta imeli nemalo zaslug leški podjetji Veriga in Murka, ki sta izdatno finančno pomagali tudi pri nakupu uniform leta 1970.

V letu 1971 so zaživeli odnosi z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica. Sledilo je tudi prvo povabilo na gostovanje izven Slovenije, in sicer v Varaždin, kjer je bil 3. Mednarodni festival pihalnih orkestrov.

Združitev Verige Lesce v skupino Slovenskih železarn je pomenila spremembo tudi na kulturnem področju. Pod okriljem Verige je godba dobila priložnost, da naveže stike s pihalnimi orkestri železarskih središč Ravne, Štore in Jesenice. Ta srečanja so v slovenskem prostoru takrat pomenila vrh kvalitete.

Vsako leto so na Praznik dela priredili budnico. Na začetku so se do krajev, kjer so igrali, vozili z svojimi avtomobili, v letu 1975 pa so se prvič na prvomajsko budnico  pripeljali s tovornjakom. Naokoli jih je vozil Franci Ažman vse od Lesc, Radovljice, Lancovega, Krope, Podnarta, Dobrega polja, Črnivca, Brezij, Zapuž, Nove vasi in Hraš. Budnica je trajala od 4. do 9. ure zjutraj, potem pa je bilo slavje na Šobcu, kjer so priredili slavnostni koncert.

1976 - 1985

Leto 1977 je bilo zelo uspešno. Dobili so nove uniforme, za nakup katerih so največ prispevale Veriga, Murka in Kulturna skupnost Radovljica. Bili so na 5. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije in so v 3. kategoriji dosegli srebrno priznanje, kar je bil do takrat največji uspeh godbe. V okviru godbe je bil ustanovljen tudi 13 članski "Gorenjski pihalni ansambel," ki ga je vodil Danilo Starič. S skladbo Danila Stariča v priredbi Boruta  Lesjaka in z besedilom Marjana Stareta "Dober glas  gre v deveto vas" ter s pevcema Majdo Kunčič in Francem Korenom, orkester nastopil na Ptujskem festivalu, z ansamblom Gorenjci pa je izdal tudi malo ploščo.

Leta 1978 je RTV Ljubljana godbi ponudila snemanje oddaje Praznični zvoki. 1. maja je bila potem predvajana po celi takratni Jugoslaviji.

Leta 1979 so imeli prvi promenadni koncert na Blejskem jezeru in v Zdraviliškem parku, nastopili so tudi v Ravnah na Koroškem in Crikvenici. Avgusta so imeli nastop na najvišji točki, in sicer pred Prešernovo kočo na Stolu. Nasploh je med godbeniki precej planincev, zato od leta 1983 redno organizirajo tradicionalni pohod do Roblekovega doma na Begunjščici, kjer tudi zaigrajo.

V tem obdobju so vzpostavili stike s pihalnim orkestrom Naša sloga iz Babičev pri Umagu, s katerim so se pobratili. Od leta 1979 so si vsakoletno izmenjavali obiske. Sodelovanje je bilo za kratko prekinjeno v devetdesetih letih, zdaj pa se orkestra srečata vsako leto enkrat.

1986 – 1995

Leta 1990 so praznovali 35-letnico orkestra. Počastili so jo s slavnostnim koncertom. V jeseni je po več kot 35-letih z delom prenehal prvi dirigent in mentor Branko Lacko, ki je čez leto dni po bolezni umrl. Vsi godbeniki, ki so delali po njegovim vodstvom, se ga bodo spominjali po izjemni požrtvovalnosti, saj je vodenje orkestra opravljal  zastonj, poleg tega pa je poučeval, popravljal instrumente ter prepisoval note in aranžiral skladbe. V novembru ga je nasledil nov dirigent Janez Kirin.

Najprej je v orkestru igral bariton saksofon in klarinet. Bil je vsestranski glasbenik in pravi prijatelj. Orkestru je posvetil več kot dvajset let svojega mnogo prekratkega življenja, ki ga je leta 2000 izgubil v prometni nesreči. V orkester je začel uvajati mnoge programske novosti. Z njim je orkester naredil velik kvalitetni preskok in začel uresničevati nove glasbene ambicije.

V letu 1991 je orkester pristopil k Zvezi slovenskih godb. V tem letu je orkester sodeloval na sprejemih svetovnega prvaka Francija Petka in svetovnega podprvaka Iztoka Čopa. Prvič pa so v tem letu igrali na velikonočni procesiji v Lescah.

V devetdesetih letih  sta se gospodarstvo in turizem znašla v težkem položaju. To je pomenilo tudi manj nastopov. Prav tako je bila podpora občine majhna, zato je že grozilo, da bo moral orkester prekiniti svojo dejavnost. Od vsega začetka obstoja godbe, godbeniki niso bili plačani za nastope. Le kakšen potni strošek so izplačali, ampak so tudi to kasneje ukinili. V tem težkem položaju so na pomoč priskočili Gorenjska banka ter nekateri leški in okoliški podjetniki, kar je orkestru omogočilo preživetje. Največji problem pa je bil izrabljenost instrumentov in menjava svečanih oblek.

Na občnem zboru oktobra 1993 je bil izvoljen nov predsednik pihalnega orkestra. Odgovornost je prevzel Toni Kirin. To pa  ni bila edina sprememba, saj je taktirko prevzel Dušan Mlakar iz Žirov.

Pod njegovim vodstvom so avgusta prvič nastopili v Beljaku na Villacher Kirchtagu, kjer so najprej imeli izjemno uspešen koncert pred mestno hišo, nato pa so poleg približno stotih skupin, večinoma iz srednje Evrope, sodelovali še v paradi, ki si jo je ogledalo kar 40.000 gledalcev.

Jubilejno leto 1995 se je začelo z intenzivnimi pripravami  na slavnostne koncerte in pridobitev novih svečanih oblek. Godbeniki so se zagreto udeleževali  vaj, saj je bil prav zimski čas tisti, ko so za vaje lahko namenili največ časa. V mesecu februarju  jih je mnogo prezgodaj zapustila prijateljica Mojca Kapus. Z naklonjenostjo jim  je pomagala  pri povezovanju pomladnih in novoletnih koncertov. V žalosti smrti so ostale  vse njene še neuresničene ideje, ki jih je  prispevala, da je bilo vzdušje med glasbeniki in poslušalci vedno dobro.

Praznovanje 40. obletnice so počastili s slavnostnima koncertoma 6. maja v Lescah ter 7. maja v Radovljici. Poslušalcem so se pod taktirko Dušana Mlakarja predstavili z izbranim programom. Posebnost koncerta je bila prva izvedena koračnica, ki so jo brez dirigenta  zaigrali z enakim številom godbenikov (22), kot jih je bilo na prvem nastopu pred 40 leti. Poseben blišč prazničnim zvokom so dodale nove  svečane obleke.  Poleg lastne volje jim je za uresničitev  želje, da prav na slavnostnem koncertu nastopijo v novih oblekah, v največji meri pomagala Občina Radovljica, okrepilo se je tudi sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica.

Na Božično-novoletnem koncertu so razvili prvi prapor pihalnega orkestra, za katerega je dal pobudo Ferdo Kikelj. Na eni strani prapora je novi znak orkestra, na drugi strani pa zastava z grbom Občine Radovljica. Prapor  krasijo častni trakovi in zlati ter srebrni žebljički, ki dajejo simbolno razpoznavnost  vseh darovalcev. S pomočjo tako zbranega denarja so  kupili nekaj novih inštrumentov.

1996-2005

Leto 1996 se je začelo z vajami, zimske dneve pa jim je popestril  nastop za pokop pusta v Žirovnici. Po Veliki noči  so 12. in 13. aprila odigrali pomladna koncerta  v Radovljici in Lescah. Za prvi maj so ponovno  odigrali budnico, ki je v zadnjih letih    prerasla v srečanje z občani.  Neverjetno je pravzaprav časovno sovpadanje, saj so 15. maja izgubili Nika Podobnika, ki je uresničil idejo, da se prvomajska koračnica odigra v čim več krajih, še posebej tam, kjer se ljudje z veseljem zberejo in prisluhnejo. Smrt jim je vzela prijatelja, ki je bil predan godbeništvu, v zadnjih letih pa tudi aktiven kot član izvršilnega odbora

Trajno jim bodo ostali v spominu dnevi, ki so jih preživeli z godbeniki iz italijanske Cembre ob 100-letnici tamkajšnjega pihalnega orkestra. Nepozabno gostoljubje in druženje ob glasbi je stkalo trajno prijateljstvo. Po vrnitvi so igrali pred Roblekovim domom, za 95 let GD Srednja vas, na dnevih Večno mladih fantov v Radovljici ter na podoknici Brigiti Avsenik v Begunjah. 

Maja 1997 so se udeležili 17. tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije, ki je potekalo v Sežani. Tam so dosegli 95,5% točk in za ta dosežek prejeli zlato listino s posebno pohvalo, kar je pomenilo največji uspeh orkestra v svoji zgodovini.

Konec leta 1998 so na Božično-novoletnem koncertu v OŠ Lesce, desetim godbenikom podelili visoka priznanja Svetovne glasbene zveze ( CISM ), ki združuje več kot 25.000 pihalnih orkestrov. Pihalni orkester Lesce je v Zvezo pristopil leta 1990. Medalje CISM se podeljujejo le za več kot 35 letno igranje. Prejeli so jih Edi Cilenšek, Viljem Felicijan, Janez Kosmač, Janez Legat, Niko Podgornik, Jože Povšin, Vinko Rupar in Franci Slakonja. Najvišji priznanji - križ CISM - sta prejela Jože Avsenik in Miro Skube.

V letu 1998 je bil za novega predsednika orkestra izvoljen Ferdo Kikelj. Rodil se je 12. maja 1948. Po poklicu je metalurški tehnik. Z notami se je začel seznanjati leta 1958. Sprva je igral trobento, kasneje klarinet in s tem inštrumentom zaključil nižjo glasbeno šolo. Najprej je igral pri godbi na Hrušici. nato pri jeseniških železarjih. Ko se je leta 1982 z družino preselil v Žirovnico, je pristopil k leškemu orkestru. Je dobitnik številnih priznanj: Gallusova značka, Adamičevo priznanje, CISM, občinska medalja, priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti in dobitnik Linhartove plakete za dosežke z vodenjem orkestra. Ob vseh priznanjih, ki jih je prejel, se vedno spomni tudi na prijatelje z orkestra, ki jih ni več, saj je vsak prispeval svoj delež k uspehu orkestra.

Na Božično-novoletnem koncertu se je po petih uspešnih sezonah od orkestra poslovil dirigent Dušan Mlakar in dirigentsko palico predal Andreji Šolar. Glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Radovljica in nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ( smer teoretski oddelek in tolkala ). Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani ( smer glasbena pedagogika ) in na Brabants Conservatoriumu v Tilburgu na Nizozemskem pri prof. Janu Cobru ( smer dirigiranje za pihalne orkestre ). Trenutno obiskuje študij dirigiranja za simfonični orkester na Akademiji za glasbo pri prof. Marku Letonji, zaposlena pa je v Orkestru Slovenske vojske kot tolkalistka.

V letu 1999 se je orkester pod njenim vodstvom udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, in sicer za Zlato krilovko v Rivi del Garda v Italiji. Sodelovali so v tretji kategoriji, ter med 9 orkestri zasedli odlično drugo mesto

Aprila 2000 se je orkester udeležil 6. evropskega tekmovanja  pihalnih orkestrov v madžarskem Veszpremu. Osvojil je 95,19% točk in s tem zlato plaketo.

Junijski dnevi so bili rezervirani za praznovanja. 9. in 16. junija sta bila v Lescah in Radovljici   slavnostna koncerta ob 45-letnici orkestra. Uvodoma so brez dirigenta zaigrali   koračnico Olimpia v spomin na začetke z dirigentom Brankom Lackom. Dobro pripravljen program, ki so ga odigrali pod vodstvom Andreje Šolar, sta z dirigiranjem orkestru  obogatila še  Jani Kirin in  Dušan Mlakar.

Aprila 2001 so se poleg velikonočne procesije začeli  pripravljati na koncert, ki je bil del diplomskih obveznosti dirigentke Andreje Šolar. V tem obdobju  sta njeno delo in vaje orkestra spremljala celo prof. Jan Cober in mentor diplomskega koncerta prof. Marko Vatovec. 19. junija so v dvorani Univerze v Ljubljani  odigrali diplomski program   Andreje Šolar. Suveren nastop dirigentke in odziv orkestra je prepričal komisijo Akademije za glasbo, da jo je ocenila z odliko.

V letu 2002 so bili odmevni nastopi: srečanje dolenjskih pihalnih orkestrov v povezavi s 75- letnico Kočevske godbe,  srečanje pihalnih orkestrov v Medvodah, 95-letnica godbe Gorje in 120- letnica gasilskega društva Begunje. Da dober glas seže v deveto vas,  je dokazalo  povabilo organizatorjev praznovanja prve obletnice kina Kolosej. Zvedelo se je namreč, da ima orkester pripravljen koncert s filmsko glasbo, ki je ustrezal programski zasnovi. Ta dogodek je bil s sliko in besedo opisan v članku revije Stop.

Zaradi obveznosti dirigentke Andreje Šolar je bil v poletju objavljen razpis za novega dirigenta. Odziv je bil ugoden, saj sta se nanj prijavila dva akademska glasbenika, Srečko Devjak in Aljoša Defferi.. Slednji je po odločitvi članov orkestra septembra 2002 prevzel   mesto dirigenta..

Leto 2003 je bilo eno izmed najintenzivnejših in plodnih v vsej zgodovini orkestra. Spomladi se je orkester udeležil 7. mednarodnega tekmovanja za Zlato krilovko v Rivi del Garda. Osvojil je 3. mesto v drugi kategoriji in se s tem uvrstil v 1. kategorijo evropskih orkestrov.

V mesecu maju je v Kamniku potekalo tekmovanje slovenskih orkestrov v 2.kategoriji. Ob obvezni skladbi Tomaža Habeta Simfonia Carnioli, ogrevalni skladbi odlomku iz opere Ksenija Viktorja Parme in izbrani skladbi Rikudim Jana van den Rosta, so navdušili strokovno žirijo, ki je bila v svojih ocenah zelo enotna. Orkester je s 97,5% točk osvojil zlato plaketo s posebno pohvalo. Ocenjen je bil tudi kot najboljši orkester tekmovanja.

Uspehi so potrdili zaupanje domačih glasbenih veljakov. Pihalni orkester Lesce je nastopil na svetovnem kongresu čebelarjev Apimondia 2003, ki je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani v mesecu avgustu. Na kongresu je izvajal skladbo Slavka Avsenika - Čebelarska pesem, ki je bila krstno izvajana ob otvoritvi obnovljenega Janševega čebeljnaka in prvega shoda vseh slovenskih čebelarjev na Breznici.

22. novembra 2003 so nastopili na 50-letnici glasbe bratov  Avsenik. Zaradi vse tesnejšega sodelovanja z Avsenikovo družino so dobili priložnost nastopanja na tej zares odmevni prireditvi. V polni  športni dvorani na Bledu  so zaigrali slavljencema in vsem navdušencem, ki so prišli z vsega sveta.  Prireditev je prenašala tudi TV Slovenija, ki je kasneje  izdala zgoščenko z melodijami vseh nastopajočih. Glasba je dala tudi besedo  in stekli so  prvi dogovori, da  Slavko Avsenik st.  napiše, Slavko Avsenik ml. pa priredi nova avtorska dela prav za leški pihalni orkester.

Leto je orkester zaključil s tremi Božično-novoletnimi koncerti, in sicer v Lescah, Radovljici in Kropi. Ob tej priložnosti so Janez Kosmač, Niko Podgornik in Franci Slakonja - člani orkestra od ustanovitve dalje, prejeli križ - najvišje priznanje svetovne glasbene zveze CISM.

V letu 2004 je poleg tradicionalnih nastopov (pust, velika noč, spomladanski koncerti, budnica) še posebej svečano izzvenel vstop Slovenije v Evropsko unijo. 1. maja so se na Šobcu  zbrali pevski zbori radovljiške občine in skupaj z orkestrom je prvič zazvenela  himna Evrope. Teden dni kasneje je bilo na letališču v Lescah   srečanje občin zgornje Gorenjske. Z ostalimi številnimi kulturnimi skupinami je orkester proslavil 9. maj, ki je bil proglašen za dan Evrope.

Nekaj prav posebnega, s čimer se ne more pohvaliti noben drug orkester, je bilo praznovanje 75-letnice Slavka Avsenika. Ob tej priložnosti so izdali tudi zgoščenko in kaseto in jo predstavili na slavnostni, zelo odmevni prireditvi v dvorani gostišča Avsenik. V nagovoru zgoščenke je mag. Ivan Sivec med drugim zapisal: »Slavkova glasba ima korenine v Begunjah na Gorenjskem. V nekem pogledu je to gorenjska glasba, ki jo znajo najbolje občutiti in zaigrati prav Slavkovi najbližji rojaki. Zato toliko bolj razumemo njega in tudi njegove najbližje sosede, člane Pihalnega orkestra Lesce pod vodstvom dirigenta Aljoše Deferrija, da so bili izredno zadovoljni, ko jim je ob svojem 75. življenjskem jubileju podaril šopek svojih najnovejših izvirnih melodij. Tako se boste s Slavkom in izvrstnimi leškimi godbeniki popeljali do gradu Kamen, v Radovljico, Linhartovo mesto, na Brezje, po glasbenih stezicah pod Karavankami, obiskali boste kroparske kovače, si skupaj s kranjsko sivko zamrmrali Čebelarsko pesem itd. Seveda na zgoščenki ne manjkajo tudi druge največje uspešnice bratov Avsenik, kot so Slovenija, Na svidenje, Slovenski pozdravi, Gasilska polka, Pastirček in svetovna uspešnica Na Golici. K Avsenikovim večnim melodijam so leški godbeniki dodali še nekaj skladb Alpskega kvinteta, ki je znan občudovalec Avsenikovega fenomena, pa tudi sam je našel svoje okence v svet.

Najlepše darilo za 50. rojstni dan orkestra je bil uspeh na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo v Rivi del Garda v Italiji od 21. do 23. marca 2005. Zbrali so 91,13 % točk in osvojili   prvo mesto v prvi skupini.  Ta uvrstitev je nasploh  največji dosežek v zgodovini orkestra.  

14. maja so se udeležili tekmovanja slovenskih godb, ki je bilo v kulturnem domu v Desklah. Tekmovali so v prvi težavnostni stopnji, ki so si jo  prislužili na  tekmovanju pred dvema letoma.. Obvezna skladba za 1. skupino je bila Simfonija Carniola »Soudaška«, skladatelja Tomaža Habeta. Poznalo se je, da je bilo časa med mednarodnim in domačim tekmovanjem zelo malo. Kljub temu je orkester  prejel 335 točk ali 93,06 % in s tem zlato priznanje.

2006 -

Novo desetletje v delovanju orkestra se je pričelo bolj umirjeno. To pomeni predvsem - nič tekmovanj. Kljub temu je bilo kar nekaj odmevnih nastopov. Omeniti velja udeležbo na srečanju pihalnih orkestrov v Mežici in gostovanje pri orkestru iz italijanske Cembre.

V novembru je dirigentska palica ponovno menjala lastnika. Prevzel jo je Boštjan Dimnik. Po dogovoru o bodoči programski usmeritvi orkestra, se je le-ta z novim dirigentom pričel pripravljati na Božično-novoletne koncerte. Na radovljiškem koncertu je kar nekaj godbenikov prejelo bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja, ki jih podeljuje JSKD RS. Priznanja CISM pa je podelila Zveza slovenskih godb.

Leto 2007 je potekalo v znamenju domačih koncertov, predvsem tistih-tradicionalnih (pustovanje, pomladanski koncerti, dnevi večno mladih fantov). Orkester se je udeležil srečanja pihalnih orkestrov v Marezigah in gostoval pri dolgoletnih prijateljih v Babičih pri Umagu.

Med vidnejšimi nastopi velja omeniti dva koncerta na ljubljanskem gradu.

Leto je orkester tradicionalno zaključil z dvema novoletno-božičnima koncertoma. Pri vodenju orkestra pa je ponovno prišlo do spremembe. Dirigentsko palico je prevzel Marko Možina.

Leto 2008 je bilo podrejeno snemanju dvd-ja z naslovom Slovenski pozdravi, ki je izšla novembra. Zahteven projekt je izpeljal Ferdo Kikelj, posnel pa Jože Hausman. Na dvd-ju je dvanajst skladb Slavka in Vilka Avsenika. Celotno snemanje je potekalo pod okriljem Založbe Avsenik. Gospa Tamara Avsenik je v spremni besedi zapisala: "Skladbe, zbrane na tem dvd-ju predstavljajo zaokroženo celoto-venec, spleten iz Avsenikove glasbe, bodisi v priredbah najuspešnejših melodij ali-kar daje največjo težo temu projektu-v novo napisanih skladbah prav za pihalni orkester, ki je za Avsenikovo glasbo prej redkost kot pravilo. Skladbam, ki so prav tako pri naši založbi izšle leta 2004, je tokrat dodana še slika, ki ponuja poslušalcu in gledalcu globlje dojemanje. Skladbe Pozdrav izpod Karavank, Grad Kamen, Radovljica, Linhartovo mesto, Na Brezjah, Kroparski kovači in Čebelarska pesem odražajo novo svežino izpod rok Slavka Avsenika, ki še vedno vneto in pridno ustvarja. Svoj glasbeni občutek in ideje je tokrat prenesel na veliko zasedbo, kot je pihalni orkester. Pri tem mu je pomagal njegov najstarejši sin, Slavko Avsenik ml."

Prvi opaznejši nastop v letu 2009 je bilo tradicionalno sodelovanje v pustnem sprevodu v Radovljici. Sledil je redni letni občni zbor orkestra, na katerem se je zamenjalo nekaj članov na različnih funkcijah. Predsednik orkestra je postal Jože Janša. V začetku aprila je člane orkestra zelo prizadela vest, da nas je po dolgi in težki bolezni zapustil eden od ustanovnih članov orkestra Franci Slakonja. Godbeniki so se od njega častno poslovili na leškem pokopališču. Ob koncu maja je orkester odpotoval na gostovanje v srbski Svilajnac. Mimogrede so se ustavili še v Beogradu in pred centrom Mercator izvedli odmeven koncert. Potem so se pričele intenzivne priprave na tekmovanje pihalnih orkestrov v igranju Avsenikove glasbe, ki je potekalo v Boh.Bistrici. Pod taktirko Marka Možine se je orkester zelo dobro odrezal-zlata plaketa v prvi kategoriji, posebna nagrada žirije in nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.

Prvi meseci leta 2010 so bili podrejeni pripravam na jubilejni koncert ob 55-letnici delovanja leškega orkestra. Junija je leščane obiskal pihalni orkester iz avstrijskega Ansfeldna, ki je tudi nastopil na Kovaškem šmarnu v Kropi. Dneve večno mladih fantov je popestril obisk folklorne skupine iz srbskega Svilanjca. Novembra so predstavniki orkestra obiskali Slavka Avsenika in mu voščili za 81. rojstni dan. Poklonili so mu tudi zgoščenko s pomenljivim naslovom - Še na mnoga leta. Sezono je orkester zaključil s tradicionalnima novoletnima koncertoma v Lescah in Radovljici.