2007

Na zadnjem koncertu v letu 2007 se je od orkestra poslovil dirigent Boštjan Dimnik. Pot iz Trebnjega do Lesc je pričela v zadnjih mesecih postajati vedno daljša, tako, da se je odločil, da z delom v našem koncu preneha.

V času od 27. 8. do 31. 8. 2007 v Ljubljani poteka 15. mednarodni simpozij s področja visokonapetostne tehnike-ISH 2007. Organizacija dogodka je bila zaupana Elektroinštitutu Milan Vidmar in Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Simpozij velja za največjega svoje vrste, saj je zeleno luč za objavo dobilo preko 400 člankov avtorjev z vseh celin.

Udeležencem simpozija organizator vsak večer pripravi kulturni dogodek. V torek je na ljubljanskem gradu potekal slovenski večer. Na grajskem dvorišču je udeležence najprej pričakal leški pihalni orkester in jim pripravil krajši koncert. V gradu so si udeleženci lahko privoščili slovenske kulinarične dobrote, slovensko ljudsko glasbo pa je predstavila uveljavljena etno skupina Jararaja.

Leto je naokoli in radovljiško društvo Večno mladih fantov je ponovno pripravilo druženje, ki se ga vedno udeleži ogromno obiskovalcev iz Radovljice in okolice. Dopoldan je kar 143 članov in podpornikov društva odšlo na tradicionalni pohod na Stol, ki je bil že triintrideseti.

V Lesce sta že dopoldan pripotovala orkestra iz Raven in Štor. Pričakali so jih člani leškega orkestra in popeljali na izlet do slapa Savica ter z ladjo po Bohinjskem jezeru. Ustavili so se tudi ob spomeniku štirim planincem, ki so ravno na današnji dan leta 1778 prvič stopili na vrh Triglava.

Popoldan je sledila tradicionalna parada skozi Radovljico, ki so se je poleg "večno mladih" udeležili tudi štirje pihalni orkestri:

To je dalo prireditvi nekoliko zgodovinski pridih, saj so vsi štirje orkestri izšli iz nekdaj znanih in pomembnih slovenskih železarn. Mnogo let nazaj so se ti orkestri redno srečevali na Srečanjih železarskih godb. Predsednik društva Večno mladih fantov g. Janko S. Stušek je v svojem pozdravnem govoru dejal, da so omenjene godbe prerasle železarska druženja. Postale so visoko kvalitetni in mednarodno uveljavljeni orkestri.

Po paradi je vsak orkester v šotoru izvedel še krajši koncert. Prvi se je predstavil Pihalni orkester štorskih železarjev pod vodstvom dirigenta Mateja Mastnaka.

Potujoči češki muzikanti so tako navdušili gorenjske kovače in železarje za to zvrst glasbe, da so že leta 1874 ustanovili prvo godbo. Od takrat pa do danes si je izmenjalo dirigentsko palico najmanj 40 dirigentov, inštrumente pa več kot 700 godbenikov. Danes šteje Pihalni orkester Jesenice–Kranjska Gora 58 godbenikov, povprečna starost je zavidljiva pod 25 let. Sedanji dirigent, ki že 7 let zelo uspešno vodi orkester je Domen Jeraša, pomočnik pa Vinko Šetinc ob dolgoletnem predsedovanju Petra Muharja.

Začetki Pihalnega orkestra Ravenskih železarjev segajo v davno leto 1902. Orkester se lahko pohvali z bogato preteklostjo in pa tudi z sedanjimi dosežki na področju glasbenih tekmovanj doma in v tujini. Z osvojenimi zlatimi odličji na svetovnih prvenstvih na Nizozemskem (Kerkrade 78, 89, 97 ter 2001) se orkester uvršča med samo svetovno elito na področju amaterskih pihalnih orkestrov.

Zadnji je na prireditveni prostor stopil še domači orkester pod vodstvom Boštjana Dimnika. Orkestru so se v nekaj skladbah pridružili še pevci Stane Mancini, Franc Korbar in Petra Antolin.

S pihalnim orkestrom Naša sloga iz Babičev se leščani družijo že več kot 20 let. Obiskujejo eden drugega, preživijo dan ali dva skupaj, izvedejo kakšen koncert,...Tudi tokrat je bilo tako. V Babiče je leški orkester prispel že dopoldan. Po sprejemu so člani orkestra dan preživeli na plaži kampa Park-Umag, zvečer pa so jih domačini odpeljali v manjše mestece Lovričica, kjer so na pomolu odigrali enourni koncert. Vzdušje je nekoliko zmotil dež, a kljub temu se je obiskovalcev kar nekaj nabralo.

Mineva 16 let od dne, ko so bile dovoljene sanje. Sanje so se spremenile v resničnost in imamo jo-lepo, mlado, svežo, privlačno za mnoge tujce-našo domovino Slovenijo. Ob dnevu državnosti se ponovno spomnimo na sanje in ob tem prisluhnimo svojemu srcu. Globoko v sebi bomo začutili kako vztrepeta, kljub temu, da ne živimo v rožnatih časih. Ob tem dnevu želimo vsem občankam in občanom, da se spomnijo kdaj pa kdaj na svoje sanje in jih poskušajo tudi uresničiti. Z močno voljo ni nič nemogoče!

Leški godbeniki so že dolga leta prijatelji tako z begunjskimi gasilci, kot z godbeniki iz italijanske Cembre. Zato na ta pomemben dan seveda niso smeli manjkati. Parada je potekala v okolici Gasilskega doma v Begunjah.

Plavalni miting je v Radovljici postal že tradicionalen. Programa ob otvoritvi je bilo sicer bore malo. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Karel Erjavec. Za glasbeni del je poskrbel leški orkester, svoj prispevek pa je dala tudi plesna skupina Tačke.

Na počastitev najdaljšega dne in najskrivnostnejše noči je ponovno povabil obiskovalce Gašper Lamberg z družino. Ves dan so se na Gradu Kamen odvijale številne aktivnosti. Lokostrelsko društvo je uprizorilo grajski lov. Vsi obiskovalci so bili deležni slastne juhe iz kotla. Leški orkester je odigral krajši koncert, sledila pa je gledališka igra Kaj ti je deklica (Šentjakobsko gledališče Ljubljana).

Lepo pomlad, še lepše poletje...in najlepši "dan mladosti" vam želimo. S temi besedami bi lahko pospremili koncert, ki so ga svojim sokrajanom pripravili člani leškega orkestra.

Prvi del koncerta je bil dokaj plesno obarvan. Poslušalci so lahko prisluhnili ritmom madžarskega čardaša in grškega sirtakija. Spretnost plesnih korakov swinga pa sta nam pričarala Aleš Fister in Andreja Janjilovič.

V drugem delu nas je orkester najprej popeljal v venček uspešnic Phila Collinsa. Sledili sta dve skladbi, v katerih se je orkestru pridružila pevka iz Lesc Petra Antolin. Manjkale niso tudi skladbe Slavka in Vilka Avsenika. Vlogo Pastirčka je na svojem klarinetu izvrstno odigral dirigent Boštjan Dimnik, dirigentsko palico pa za trenutek prepustil Andreji Šolar.

V srcu te dežele, na slemenu hriba, 280 m nad morjem ležijo Marezige, 9 km oddaljene od Kopra. Zaščitni znak te dežele je črno, kot kri gosto vino - refošk. Enkraten je in neponovljiv. Duša ljudi iz dežele refoška se pokaže na šagrah-praznikih vaškega partona, ljubezen do trte in vina pa še posebej na martinovanju in prazniku refoška, ko Marezige zaživijo kot glavno mesto celotnega koprskega okoliša. Strokovna komisija oceni, kateri vinogradniki so pridelali najboljša vina.

Praznik refoška pomeni negovanje tradicije vinogradništva v tem okolju s poudarkom na dveh avtohtonih vrstah vina: refoška, po katerem praznik nosi ime, in malvazije; ob tem pa seveda enakopravno vključuje tudi druge, za ta okoliš aktualne kmetijske panoge, kot sta živinoreja in čebelarstvo. Pomen praznika je tudi v ohranjanju, negovanju in predstavitvi starih tradicij in običajev, značilnih za ta del slovenske Istre, ki jih roka časa neusmiljeno briše.

V okviru letošnjega praznovanja so organizatorji prireditve izvedli tudi mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki so se ga udeležili Tolkalna skupina Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, Limena glazba KUD-a Matka Laginje Sv. Lovreč, Godbeno društvo Viktor Parma Trebče, Pihalni orkester Marezige in Pihalni orkester Lesce.

Z leškim orkestrom je v Marezige odpotovalo tudi nekaj predstavnikov Društva večno mladih fantov iz Radovljice.

Pust je praznik veselja, ki je pri nas že dolgo zakoreninjen. Odganjal naj bi zimo, v deželo pa privabljal pomlad. Veliko starih običajev se je ohranilo in nekatere maske so prepoznavni znak naše države. Pust je premakljiv, zaradi Velike noči, ki je prav tako premakljiva. Pust je vedno na torek pred pepelnično sredo, pred začetkom postnega časa. Na pepelnično sredo se pust pokoplje. Maske so poznali že Germani, med njimi Langobardi, ki so prihajali tudi čez naše ozemlje. Gotske maske so nastopale na bizantinskem dvoru, o čemer govori poročilo iz časov vladarja Konstantina. Med cesarjevim obedom so nastopali štirje Goti, ki so bili oblečeni v narobe obrnjene kožuhe, na glavi pa so nosili maske različnih oblik. Pust je imel v starem Rimu pomen današnjega novega leta. Kasneje so katoliki ta praznik povezali z Veliko nočjo, ki prav tako vsako leto nastopi na drugi datum. Pomen pusta je začetek posta. Ta naj bi trajal šest tednov (post se začne prvo nedeljo po pustnem torku), do velikonočnega ponedeljka. Seveda so omembe vredne tudi posebne beneške maske, ki so znane po svoji eleganci, razkošnosti in skrivnostnosti. V naši deželi pa so najbolj poznane maske zagotovo kurenti, saj se pojavljajo na mnogih pustnih povorkah, prireditvah in celo v parlament pridejo pogledat, kaj počno naši politiki.

Kurenti pa so ponovno obiskali tudi radovljiški pustni sprevod, ki je bil letos v primerjavi z lanskim precej okrnjen. Mask ni bilo veliko, prav tako ni bilo tradicionalnih panjskih končnic. Škoda!

Bil pa je v sprevodu-kot vedno zadnja leta-Pihalni orkester Lesce.